← Vse strani

Kako se učiti

Od priprave gradiva do samostojnega reševanja.

Osnovni postopek

Učenje razdeli na manjše sklope. En sklop je lahko podpoglavje, vrsta računskih nalog ali skupina novih besed. Po vsakem preveri, kaj zmoreš brez pomoči.

Pripravljen učni kotiček: eno odprto poglavje, list za lastne zapiske, voda in telefon z izklopljenimi obvestili, odložen stran.
Na mizi naj bo naslednja naloga. Vse, kar te vleče drugam, umakni iz dosega.
  1. Pripravi prostor in majhen cilj.

    Pospravi mizo, pripravi vodo in pisalo, utišaj obvestila ter telefon odloži stran. Zapri nepotrebne zavihke. Cilj naj bo konkreten: »Razložim nastanek kraških oblik« ali »Sam rešim pet nalog z absolutno vrednostjo«.

  2. Zberi glavno učno gradivo.

    Preveri, kaj bo v testu, in pripravi seznam poglavij. Izberi en glavni vir, ob njem pa zvezek, učiteljeve primere in vaje. Tako med učenjem manj časa porabiš za iskanje datotek.

    Gradivo glede na predmet: pri matematiki, fiziki, kemiji in elektrotehniki pripravi tudi zbirko nalog; pri jezikih besedila in posnetke; pri geografiji atlas; pri praktičnih predmetih navodila in merila izvedbe.

  3. Beri po delih in sproti delaj svoje zapiske.

    Najprej preleti naslove, nato predelaj kratek del. Za trenutek odmakni pogled in bistvo napiši s svojimi besedami. Dodaj definicijo, povezavo, skico ali rešen primer. Nejasnosti označi z vprašajem in jih razčisti pred nadaljevanjem.

    Obliko zapiskov prilagodi snovi. Za zgodovino uporabi časovnico z vzroki in posledicami. Za biologijo in geografijo riši označene sheme. Pri slovenščini poveži trditev s primerom iz besedila, pri psihologiji pa definicijo s konkretnim primerom.

  4. Preglej in preveri zapiske.

    Primerjaj jih z virom: manjka pomemben pogoj, enota, izjema ali korak? Popravi napake. Naslove spremeni v vprašanja, na primer »Zakaj reka v zgornjem toku poglablja strugo?«. Zapiski naj bodo uporabni za spraševanje samega sebe.

  5. Zapri gradivo in pokaži, kaj znaš.

    Odgovori na vprašanja, nariši shemo ali reši novo nalogo brez gledanja. Šele potem odpri rešitev. Napake si zapiši skupaj s pravilnim postopkom in razlago, zakaj si se zmotil.

    Računski predmeti: sam reši novo nalogo, pojasni izbiro postopka in preveri enote. Jeziki: z novimi besedami sestavi povedi in jih povej naglas; pri nemščini dodaj člen in množino. Računalništvo: predvidi izpis, nato sam napiši in preizkusi kodo.

  6. Vrni se čez čas.

    Na koncu določi naslednje kratko ponavljanje. Naslednji dan začni s priklicem včerajšnje snovi, nato dodaj novo. Več pozornosti nameni tistemu, česar še ne znaš samostojno.

    Praktično ocenjevanje: pri športni vzgoji in laboratorijskih vajah razlago dopolni z varno izvedbo po učiteljevih navodilih. Vajo razporedi na več dni in si zagotovi povratno informacijo.

Zapiski, s katerimi lahko vadiš

Spodaj sta resnična primera zapiskov za geografijo. Kratke razlage, prostorska razporeditev in preproste risbe pomagajo urediti snov. Uporabi obliko, ki podpira vsebino: za proces puščice, za primerjavo tabelo, za računski postopek pa korake z razlago.

Ročno napisani zapiski o kraškem reliefu: definicije, trije koraki nastanka krasa in okvirčki s skicami površinskih ter podzemeljskih oblik.

Poveži pojme in potek.

V zapiskih o kraškem reliefu so pojmi združeni po skupinah, nastanek pa razdeljen na tri korake.

Preizkusi se: prekrij razlago, obnovi nastanek krasa in na prazni skici označi površinske ter podzemeljske oblike.

Ročno napisani zapiski o rečnem reliefu s prerezi dolin, primerjavo vrst erozije, vzdolžnim profilom reke in skico meandra.

Skica naj pojasni razliko.

Pri rečnem reliefu prerezi dolin in profil reke povežejo obliko s procesi. Risba je preprosta, vendar pokaže bistvo.

Preizkusi se: nariši zgornji, srednji in spodnji tok. Iz spomina dodaj, kje prevladuje poglabljanje, širjenje ali odlaganje.

Vsak okvirček naj odgovori na vprašanje.

Ob »bočna erozija« dodaj: »Kaj spreminja?« Odgovor je širjenje struge oziroma dolinskega dna. Pri ponavljanju prekrij odgovor.

Najprej jasnost, potem videz.

Naslovi in nekaj poudarkov zadoščajo. Če večino časa prepisuješ ali barvaš, si pusti več časa za reševanje in priklic. Popoln list ni pogoj za dober začetek.

Kdaj začeti in kaj dati v koledar?

Začni toliko prej, da ostane čas za predelavo, več ponavljanj in poskusni test. Spodnji roki so praktična izhodišča, ne zagotovilo za oceno. Zahtevnost, tvoje predznanje, druge obveznosti in količina vaj lahko zahtevajo več časa.

Obseg snoviZačni vsajKaj to pomeni?
Majhen3 dni prej1–2 krajša, večinoma že razumljena sklopa. Prvi dan predelaj, drugi preveri, tretji ponovi šibke točke.
Srednji7 dni prej3–5 učnih sklopov ali več vrst nalog. Razdeli novo snov, vmes ponavljaj in rezerviraj dan za poskusni test.
Velik14 dni prej6 ali več sklopov, veliko nove snovi ali obsežno računanje. Za zelo obsežno snov načrtuj 3 tedne ali več.

Sklop ni nujno eno poglavje. Dolgo poglavje razdeli na dele za približno 30–45 minut osredotočenega dela. Najprej poskusi en del in popravi svojo oceno potrebnega časa.

Osebni koledar naj odloči, kaj je naslednje.

Uporabi Google Koledar ali drug koledar, ki ga redno odpiraš. Cilj je, da ob začetku učenja pogledaš dogodek in že veš, kaj moraš narediti.

  1. Preveri datume. Na /koledar/ poišči test ter v osebni koledar dodaj njegov datum. Preglej tudi druga ocenjevanja, da se priprave ne nakopičijo.
  2. Naredi seznam sklopov. Ob vsakem označi »znam«, »delno znam« ali »še ne znam«. Več terminov nameni zadnjima skupinama.
  3. Vpiši resnično proste termine. Najprej upoštevaj pouk, prevoz, trening in počitek. Nato dodaj 30–45-minutne učne dogodke z odmori; krajši blok je v redu, če ti bolj ustreza.
  4. V naslov napiši nalogo in cilj. V Google Koledarju izberi dan in uro ter ustvari dogodek, na primer »GEO: rečni relief – skica iz spomina + 5 vprašanj«. Dodaj uro konca, v opis pa povezavo do gradiva in strani z nalogami. Nastavi opomnik.
  5. Načrtuj tudi ponavljanje. Po prvem učenju vpiši kratek priklic naslednji dan in pozneje v tednu. Pred testom rezerviraj poskusni test ter termin za popravljanje napak. En blok pusti kot rezervo.
  6. Ob koncu dneva prilagodi načrt. Nedokončano nalogo prestavi v prost termin in ji določi jasen konec. Če je načrt pretesen, zmanjšaj obseg posameznega bloka.

Primer: test je naslednji ponedeljek

  1. PON · 7 dni prejPregled + sklop AObseg, gradivo, prvi zapiski.
  2. TORPriklic A + sklop BNajprej 10 minut brez zapiskov.
  3. SREPriklic B + sklop CDodaj svoj primer ali nalogo.
  4. ČETMešane vaje A–CIzmenjuj vrste vprašanj.
  5. PETPoskusni testČasovna omejitev, nato pregled.
  6. SOBNapake + rezervaPonovno reši, kar se je zataknilo.
  7. NEDKratek pregled + počitekPripravi potrebščine in pojdi pravočasno spat.
Primer vračanja k istemu sklopu: prvo učenje danes, priklic naslednji dan, ponovitev čez tri dni in mešani preizkus čez sedem dni. Vsakemu priklicu sledi preverjanje napak.
Možen razpored ponovitev istega sklopa. Če ti priklic ne uspe, popravi napake in se vrni prej; razmike prilagodi znanju ter datumu testa.

Dodatne metode

Aktivni priklic · active recall

Po učenju zapri gradivo in poskusi odgovoriti iz spomina. Uporabi prazen list, vprašanja ali kartice; odgovor nato preveri in popravi. Cornellov center za učne strategije priporoča tak priklic za odkrivanje vrzeli v znanju.

Primer: »Naštej vrste erozije in za vsako pojasni, kaj spreminja.« Pri matematiki naj bo priklic samostojna rešitev naloge.

Razporejeno ponavljanje

K istemu vprašanju se vrni v več ločenih terminih. Razporejena vaja podpira dolgoročnejše pomnjenje. Vsako ponovitev začni s poskusom brez pomoči, nato preglej napake.

Primer: nove besede danes uporabi v povedih, jutri jih prikliči brez prevoda, čez nekaj dni pa jih vključi v kratek pogovor.

Feynmanova metoda

Izberi en pojem. Brez zapiskov ga razloži s preprostimi besedami, kot bi ga prvič slišal mlajši sošolec. Kjer se zatakneš ali uporabiš besedo, ki je ne znaš pojasniti, preveri vir. Razlago popravi in povej še enkrat.

Primer: pri električnem uporu pojasni povezavo med napetostjo, tokom in uporom ter dodaj konkreten računski primer. Preveri tudi, kje poenostavljena primerjava ne velja.

Učenje s prijatelji

Dogovorite se za en cilj in omejen čas, na primer 45 minut. Najprej vsak sam reši nalogo, potem primerjajte postopke. Izmenjujte vlogi razlagalca in spraševalca ter sporne odgovore preverite v gradivu.

Primer: vsak pripravi tri vprašanja. Drugi odgovarjajo brez zapiskov, na koncu pa vsak zapiše eno stvar, ki jo mora še ponoviti. Za skupne skice lahko uporabite Whiteboard.

Pretekli in poskusni testi

Če imaš dostop do starih testov ali vzorčnih nalog, jih reši v podobnih pogojih kot pri ocenjevanju: z omejenim časom in samo z dovoljenimi pripomočki. Če jih nimaš, sestavi mešan nabor iz učiteljevih vaj. Rešitve poglej šele po poskusu.

Potem: napako označi kot vrzel v snovi, napačen postopek, površnost ali pomanjkanje časa. Popravi vzrok in pozneje reši podobno novo nalogo. Star test pokaže možen tip vprašanj, ne zagotavlja vsebine naslednjega.

Mešanje sorodnih nalog in kratki odmori

Ko osvojiš osnovni postopek, premešaj več sorodnih vrst nalog, da moraš sam izbrati ustreznega. Pri delu si določi odmore, na primer 25 minut dela in 5 minut odmora ali 45 in 10. Razmerje prilagodi zbranosti in zahtevnosti.

Med odmorom: vstani, se pretegni in spij vodo. Če te telefon hitro potegne v daljše brskanje, naj ostane odložen.

Mnemotehnike

Mnemotehnika je spominski namig: beseda, poved, podoba ali zgodba, ki te spomni na določene podatke. Uporabi jo za sezname, vrstni red ali podobna imena. Vedno moraš znati pojasniti tudi njihov pomen.

  1. Zapiši točen podatek. Najprej preveri seznam in vrstni red v zanesljivem viru. Loči, ali je vrstni red pomemben ali potrebuješ le vse elemente.
  2. Izberi namige. Vzemi prve črke, zvočno podobnost ali nekaj, kar lahko narišeš. Za »globinska, bočna, vrtinčasta, selektivna« so začetnice G–B–V–S; to je seznam vrst erozije, ne zaporedje nastajanja.
  3. Naredi osebno povezavo. Iz G–B–V–S lahko sestaviš »Gregor Bere Veliko Stripov«. Uporabi svoje ime, šalo ali prizor, ki ti ostane v spominu.
  4. Povezavo razvozlaj. Zapri gradivo. Iz povedi obnovi polna imena in za vsako povej, kaj pomeni. Če črka ne sproži pravega pojma, popravi namig.
  5. Preveri tudi pozneje. Naslednji dan poskusi obnoviti podatke brez povedi pred očmi. Če se spomniš samo zgodbe, dodaj močnejšo povezavo z vsebino.

Gregor Bere Veliko Stripov

G–B–V–S: globinska, bočna, vrtinčasta in selektivna erozija. Iz začetnic obnovi polna imena in pojasni vsako vrsto.

Stalaktit ali stalagmit?

StalakTIT visi s sTropa. Nariši strop in kapnik navzdol. Stalagmit raste s tal navzgor. Obe obliki nato označi na prazni skici.

Zdaj ti: en seznam, ena povezava.

Iz svojega predmeta izberi 3–5 pojmov, ki jih mešaš. Napiši svojo poved ali nariši prizor. Obrni list in obnovi pojme z razlago. To je preizkus, ali ti namig res pomaga.

Se ne moreš spraviti zraven?

Pravilo petih minut

Reci si: »S tem se bom ukvarjal samo pet minut.« Odloži telefon, nastavi časovnik in naredi eno majhno stvar: odpri poglavje, preberi prvi odstavek in napiši eno vprašanje ali reši prvi korak naloge.

Začetek je pogosto najtežji del. Po petih minutah se odloči, ali boš nadaljeval še en kratek blok. Tudi če se ustaviš, si že naredil prvi korak; naslednji naj bo v koledarju.

Če te med delom zmoti druga misel, jo na kratko zapiši na ločen list in se vrni k nalogi. Če se stalno vračaš na telefon, ga prestavi v drugo sobo ali vključi način za osredotočenost. Če si obtičal zaradi nerazumevanja, zapiši konkretno vprašanje za sošolca ali učitelja.

Dan pred testom in jutro po njem

Večer prej

Naredi kratek pregled napak, ključnih pojmov in formul. Pripravi torbo, dovoljena pisala ter pripomočke in preveri uro testa. Zaključi dovolj zgodaj, da se naspiš.

Za mladostnike med 13. in 17. letom je priporočljivih 8–10 ur spanja; dovolj spanja podpira pozornost in spomin.

Zjutraj

Če lahko ob tem ohraniš dovolj spanja, vstani približno eno uro prej kot običajno. To načrtuj že z zgodnejšim odhodom v posteljo. Del dodatnega časa nameni mirni, kratki ponovitvi pred odhodom v šolo.

V 10–20 minutah prikliči glavne ideje ali preglej seznam napak. Nato zajtrkuj in se pravočasno odpravi. Če bi zgodnejše vstajanje skrajšalo potreben spanec, ohrani običajno uro in naredi krajši pregled.

Preden zapreš vodnik

  • Vem, katera snov in kakšen tip nalog me čakata.
  • Imam glavni vir in preverjene lastne zapiske.
  • Vsaj enkrat sem pokazal znanje brez gledanja.
  • V koledarju imam naslednji konkreten učni termin.